Introspekcija

Miloš Bašin: Spremenljive simetrije podvojenosti

Skupna značilnost treh svetlobnih prostorskih postavitev Uršule Berlot v Bežigrajski galeriji 2 je simetričnost podob v predvajanih videih in simetričnost podob na ogledalih ali prozornih površinah. Videi, ki so projicirani na površine ogledal ali skozi prozorne površine, imajo videz kalejdoskopskih projekcij, v katerih se iz središča venomer rojevajo nove podobe, ki hkrati tudi izginjajo ter se vedno znova ponavljajo. Simetrija je pojmovno blizu pomenu enakosti in ponazarja red, razvrstitev in ravnotežje. Prav to predstavljajo premikajoče se podobe v navideznih zunanjih konturah oblik, v njihovih neprestano spreminjajočih se površinah pa se dogajajo spremembe mentalnih barvitosti. Simetrija vedno pomeni ravnotežje najmanj dveh razmerij. V tokratnih umetniških delih avtorice se ta še podvajajo v zrcalni projekciji prostorske postavitve Metulj, v podvojenosti projekcije skozi dve prozorni površini postavitve Spiralno lebdenje in v pomenljivi Kalejdoskopski postavitvi, kjer se projicirana podoba iz neskončne globine dveh ogledal seli v resničen prostor. Sama simetrija vedno predstavlja določeno obliko, kot v ogledalu. Fizična prisotnost ogledal v teh postavitvah hkrati ta pomen poudarja in neposredno ponazarja.

Umetnico zanima fenomen pojavljanja, ponavljanja in minevanja istih podob v določenih časovnih obdobjih, ki pa vendar v svojem bivanju tvorijo neskončno in časovno večno projekcijo.

Za videzom objektivne vizualnosti se skrivajo podobe, ki so rezultat človeškega odzivanja na določene intenzivne subjektivne dinamike podoživljanja realnosti. To podoživljanje je posebno in svojstveno. V videih je upodobljena realnost čustvenega doživljanja, ki se kaže v spremembah barvitosti na površinah, ki jih zaznava radiološki medicinski aparat. Značilno za te upodobitve je, da vsebujejo vizualizacijo čustvenega odziva umetnice na določeno umetniško delo ter na določene barve.

Tema je ozadje, ki kalejdoskopske podobe poudarja in jih hkrati locira v nedoločljiv prostor: kot je to v prostorih spominov, mišljenja in v pogledih z zaprtimi očmi.

Fenomen menjavanja vzorcev so podvojitve in zrcaljenja duhovnega v vizualnem. Notranji, duhovni svet se projicira v dvojni eksterier – v vizualne podobe in prostor, kjer se sama podoba nahaja.

Uršula Berlot

Projekt Introspekcija se ukvarja z raziskovanjem percepcije in oblikami različnih stanj zavesti v smislu zapisovanja in vizualizacije mentalnih (cerebralnih) prostorov. Raziskuje vlogo telesa in funkcijo nevrološkega sistema pri konstituiranju imaginarnih prostorov oziroma zavestnih in podzavestnih mentalnih sfer. Osredotoča se na možnosti ustvarjanja estetskega izkustva in raziskuje pogoje aktivne vloge gledalca pri konstituiranju umetnine. Na razstavi so predstavljena tri prostorska dela z videoprojekcijami, ki so nastala na osnovi radioloških medicinskih posnetkov lastnih možganov. Uporaba funkcionalne magnetno-resonančne medicinske tehnologije je omogočila vizualizacijo mentalnih možganskih odzivov na specifične vidne impulze.

Instalaciji Kalejdoskopski pogled in Spiralno lebdenje temeljita na računalniški obdelavi radioloških posnetkov možganske aktivnosti med kontemplacijo Duchampovega dela Anemic Cinema, zasnovanega kot optični dispozitiv, ki (z izmenjavo konkavnokonveksnega učinka spiralnega vrtenja) inducira štiridimenzionalno prostorsko-časovno zaznavno izkušnjo pri gledalcu. Kalejdoskopski vzorec videa je motiviran s podobnim prizadevanjem po razširitvi gledalčeve zaznave in zavesti; ponavljajoči hipnotični svetlobni vzorec, projiciran na zrcalno podobo, proizvaja plastenje fraktalno razlomljenih odsevov oziroma virtualno večdimenzionalni prostor v gibanju.

Videoinstalacija Metulj uporablja radiološke posnetke možganske odzivnosti ob opazovanju različnih barv. Oblika barvno spreminjajočega metulja nastaja kot svetlobni odsev videa, ki je projiciran na horizontalno ležečo sliko na zrcalu. Aludira na koncept ‘metuljevega učinka’, ki v teoriji kaosa predvideva možnost, da lahko neznatna, pravzaprav infinitezimalno majhna sprememba v začetnih pogojih dinamičnega sistema povzroči izjemne in nepredvidljive posledice v povsem drugih prostorsko-časovnih okoliščinah: tako lahko naključen zamah metuljevih kril ustvari orkan na drugem koncu planeta. Oblika na zrcalu je nastala na grafično obdelani sliki lastnih možganov, odsev metulja pa metaforično govori o moči naših ‘nevidnih’ misli, čustev, t. i. mentalnih svetov, ki zavedno ali nezavedno nenehno spreminjajo fizično realnost, ki nas obdaja. Delo Metulj se ukvarja s prepletenostjo vidnega in nevidnega ter preizprašuje kavzalne odnose čutnega in inteligibilnega.

Projekt Introspekcija, ki je nastal na osnovi povezovanja znanstvenih teorij o nevrološkem delovanju našega telesa z umetniškimi vsebinami, združuje uporabo različnih vizualnih medijev, medicinske tehnologije in svetlobno občutljivih materialov. S formalnega vidika temelji na postopkih projekcije in refleksije oziroma vključevanju svetlobnih optičnih pojavov, prek katerih neposredno vstopamo v nematerialne svetove. Svetloba v tem kontekstu predstavlja likovni medij, ki zaradi nematerialnosti, fluidnosti in mobilnosti ustvarja analogijo s pojavi zavesti oziroma referenco na duhovno dimenzijo realnosti.

– katalog [PDF]