Vektorska polja (Skirmioni)
2023
akril na pleksi steklu, črna svetlobadim: 105 x 180 cm (vsak, serija 7)
Foto: Boštjan Pucelj, Arhiv Gallery Krško; DK / Arhiv KIBLA
Serija slik na pleksi steklu prikazuje različne dvodimenzionalne diagrame skirmionskih vektorskih polj, vrtinčaste topološke teksture različno usmerjenih magnetizacij, kot so biskirmion, antiferomagnetni skirmion, skirmionska mreža ipd. Teksture ustvarjene na transparentni podlagi z osvetlitvijo projicirajo sence, ki ustvarijo iluzijo tridimenzionalne poglobitve, obenem, zaradi specifične fluorescentne akrilne barve zažarijo v ustrezni osvetlitvi in delujejo kot energetsko nabiti objekti. Znanstvene vizualizacije v obliki umetniškega motiva osvetlijo širši kulturni pomen znanstvenih in tehnoloških slik, zlasti njihov potencial razpiranja nevidnega in inteligibilnega.
Imaginarni skirmioni
2023
#1 Vrtinec#2 Torus
#3 Skirmionska mreža
#4 Kolaps skirmiona
#5 Križ (B=16 Skyrmion)
#6 Spirala (horizontalni prerez vrtinca)
kinetični svetlobni objekti (series of 6)
pleksi steklo, LED reflektorji, vrtljivi podstavek
različne dimenzije, premer: 60 cm, v: 25 - 45 cm
tehnični sodelavec: Lovrenc Košenina
Serija kinetičnih objektov je nastala na osnovi fizikalnih vizualizacij magnetnih skirmionov, toplotnih kvazidelcev, ki tvorijo obliko vrtincev v strukturah magnetnih materialov. Svetlobno dovzetni vrteči se objekti variirajo v obliki, saj ne poskušajo objektivno razlagati in posnemati znanstvenih vizualizacij, ampak njihova parametrična topologija interpretira različne tipe skirmionskih modelizacij kot so strukture, diagrami, sheme, tridimenzionalne ponazoritve gibanja delcev ali magnetne silnice. Formalni rezultat te umetniške interpretacije je fantazmagoričen in ta vidik je poudarjen z dodatnimi učinki kinetičnega vrtenja ter svetlobnimi projekcijami, ki skupaj ustvarjajo fiktivno prostorsko krajino v gibanju.
Topologija imaginarnih skirmionov
2023
6,54’video, 3D modeliranje, 3D animacija (tehnična asistentka: Kaja Gril)
zvok: Scanner – Robin Rimbaud
Video združuje abstrahirane video posnetke svetlobno-kinetičnih skulptur v gibanju in njihove 3D simulacije. Takšno prepletanje digitalno simuliranih in analognih vizualnih učinkov ustvarja topologijo hibridne virtualnosti, ki v obliki video projekcije v instalaciji svetlobnih objektov, briše nasprotja med fizično in digitalno ustvarjeno realnostjo, saj ju postavlja na isto izkustveno raven.
Another Aircraft
2022
video 5,28’Album: Scanner - The Homeland of Electricity (DiN Records)
Video: Uršula Berlot
Glasba: Robin Rimbaud - Scanner
Video popelje gledalca v domišljiski, fantazijski svet. Fragmenti figur se raztapljajo in prepletajo z abstraktnimi vzorci v gibanju, simulirajo notranjo dinamiko telesa, od fizičnih detajlov – kot je struktura krvnih žil – do subtilnih psiho-čustvenih in cerebralnih prostorov in dinamik.
Acentria
2022
video 4,54’Album: Scanner - The Homeland of Electricity (DiN Records)
Video: Uršula Berlot
Glasba: Robin Rimbaud - Scanner
Video je posvečen prijatelju, priznanemu slovenskemu skladatelju, akademiku in pianistu JM, ki je strastno slavil čudežnost glasbe in življenja. RIP JM (1926–2022).
Optična difrakcija
2021
Video instalacija - diptihvideo projekcija (zgoraj): Bodyfraction 2020, Hyperoptika 2021 (sound: Scanner - Robin Rimbaud)
svetlobno delo (spodaj): laserski izrez in digitalni tisk na pleksi steklu (113 x 150 cm)
dim: 230 x 150 cm
Fotografija z razstave v Olomouc Museum of Art, Olomouc, Triennial of Contemporary Central European Art (2021)
Optična difrakcija je lokacijsko-specifična video instalacija v obliki diptiha: video projekcija (Bodyfraction, Hiperoptika) v zgornjem delu prikazuje imaginarno topografijo v gibanju, ki vzporeja različne oblike vidne, nevidne (mikroskopske) in simulirane realnosti.
Hiperoptika
2021
video, 4.22'zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Video Hiperoptika preučuje tehnološko razširjene oblike vidnega zaznavanja, ki jih omogoča uporaba naprednih optičnih raziskovalnih orodij v mikroskopiji.
An Ascent
2020
video 7,08’Album: Scanner - An Ascent (DiN Records)
Video: Uršula Berlot
Glasba: Robin Rimbaud - Scanner
Prelivanje barvnih abstraktnih vzorcev svetlobe in drobcev figurativne resničnosti poskuša ustvariti vizualizacijo notranjih psiholoških stanj, kjer se besede, misli, spomini, čustva in želje prepletajo na fluiden, intuitiven način.
Nebulae
2020
akril, pastel in flomaster na papirdim: 68 x 88 cm
Serija risb, ki spominja na oblake medzvezdnega prahu in ioniziranih plinov je tehnično nastala na osnovi abstrahiranih vzorcev (šablon) mikroskopskih posnetkov. Postopek izdelave teh risb se nanaša na klasično vizijo zrcaljenja mikrokozmosa v makrokozmosu (in obratno); idejo kozmičnega razkrivanja vzorcev, simetrij, podobnosti in skritih geometrij, ki se ponavljajo na različnih ravneh materialnega in duhovnega obstoja.
Bodyfraction
2020
video 7,40’video: Uršula Berlot & Sunčana Kuljiš
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Video Bodyfraction vzporeja mikroskopske posnetke drobcev avtoričinega telesa (zobne sklenine, kože, nohta, las ipd.) ter posnetke risb in svetlobno dovzetnih objektov, ki so nastali na njihovi osnovi. Risbe so digitalno procesirane v smeri simulacije kemičnega procesa ‘reakcijske difuzije’, ki modelira (matematično ali vizualno) vedenje kemikalij med mešanjem v raztopini. Takšne animirane risbe tvorijo fraktalom podobne vzorce in skupaj z modificiranimi posnetki svetlobno odsevnih površin reliefov vzbujajo vtis razpiranja imaginarne neznane topografije (makro, mikro ali nano dimenzij) v gibanju.
Telesne abstrakcije (Mikroportret)
2019-2020
vakumsko oblikovano pleksi stekloSerija (6): Zob, Trepalnica, Koža, Las, Zob v.2, Noht
Dim. 80 x 90 cm (indiv.)
Serija reliefnih svetlobno dovzetnih del je nastala na osnovi računalniško modificiranih mikroskopskih posnetkov delcev avtoričinega telesa v postopkih inverzne digitalne preslikave (IFFT) s pomočjo računalniških programov, ki se uporabljajo v mikroskopiji.
RGB Molekularno
2020
akril in flomaster na papirserija (12)
dim: 66 x 90 cm (vsak)
Barvne risbe nastale po mikroskopskih motivih telesnih delcev izvedejo konceptualni odklon realnega motiva proti abstraktnemu na dveh ravneh: akromatskemu mikro-posnetku je umetno vsiljena barva (RGB paleta barvnih svetlob), obenem pa postopek barvnega plastenja vnaša iluziijo gibanja ter globine, torej optične kvalitete, ki izvornemu (mikro) posnetku umanjkajo.
Telesni pogled
2020
akril, pastel na papirrazlične dimenzije.
Grafične podobe na papirju kombinirajo mikroskopskim posnetkom podobne strukture ter morfologijo telesnih delcev. Telesno tkivo je posredovano v različnih merilih opazovanja: od stiliziranih vidnih delov telesa (abstrahirane oblike las, trepalnic in kožne strukture) do mikroskopsko zajetih posnetkov elementarnih telesnih delcev. Tovrstno (tehnološko) plastenje se ukvarja z razmerjem vidnega (fizičnega) in predstavnega (abstraktnega, pojmovnega).
Suspenzije
2019
video 7'zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Video ustvarja vstop v fiktivno resničnost, kjer se predmeti razstapljajo v bežne svetlobne podobe - mehke, pomnožene, lebdeče oblike, ki plavajo v breztežnem (ukrivljenem) prostoru.
Suspenzija (krog-kvadrat)
2019
video 6,’42Zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Materialni predmeti (skulpture) so projicirani v virtualni, fluidni prostor, kjer plavajo kot nesnovne, gibljive, svetlobne oblike, osvobojene omejitev časa, mase in težnosti.
Suspenzija (risbe)
2019 -
grafit na papirjurazlične dimenzije
Fulereni
2019
grafit na papirjudim: 190 x 110 cm
Robček
2019
3D tisk, vezana ploščadim: 70 x 100 cm
Robček (serija risb)
2019
grafit, pastel in akril na papirjudim: 70 x 100 cm each/ 6 drawings
Podobnost (Urs Bold)
2019
neon sijalke, pleksi steklo, papirdim: 180 x 40 x 10 cm
Orcinus Orca
2019
video 6,08’Album: Algida Bellezza, Netherworld (Glacial Movements)
Video: Uršula Berlot & Sunčana Kuljiš
Glasba: Netherworld (Alessandro Tedeschi)
Glasba je spodbudila umetničino domišljijo vezano na občutje hladnosti in izoliranosti, pa tudi vizijo svetlobnega spektakla, ki ga ustvari projekcija ostre svetlobe v imerzivni podvodni globini. Morilski kit (Orcinus Orca), ena od arktičnih živali, ki ji grozi izumrtje zaradi okoljskih sprememb, je metaforična podoba ledene lepote in moči, utemeljene v anksioznem zavedanju prvinske eksistencialne samote in minljivosti.
Mreže
2019
akril na papirSerija, dim. posameznega dela: 70 x 100 cm
Risbe so nastale na podlagi znanstvenih vizualizacij - mikroskopskih posnetkov, diagramov - različnih mrežnih mikro-struktur (nevronske mreže, fulerenske mreže, ipd.).
Polimorfni
2018
vakumsko oblikovani poliesterSerija 4 del; dim (vsak): 80 x 80 cm
Štirje stenski reliefi temeljijo na isti mikroskopski sliki ogljikove snovi, ki je bila preoblikovana z uporabo posebnih računalniških programov, ki se uporabljajo v mikroskopiji. Postopek, slikovne projekcije v inverzni (večdimenzionalni) prostor in filtracije nazaj v dvodimenzionalno ali tridimenzionalno obliko s pomočjo različnih filtrov, ustvari štiri različice iste podobe. Takšna sprememba istega motiva izraža idejo, da polimorfna narava (variabilnost) vidnega nastaja le s pomočjo subjektivnih zaznavnih filtrov, ki spreminjajo sicer nevidno, a bistveno kompleksnejšo resničnost.
Cast to the Bottom
2017
Album: Scanner, The Great CraterVideo: Uršula Berlot & Sunčana Kuljiš Gaillot
Glasba: Robin Rimbaud - Scanner
Video je bil ustvarjen za skladbo Cast to the Bottom z albuma The Great Crater glasbenika Scannerja (Glacial Movements, 2017). Video združuje 3D digitalno simulacijo in digitalno obdelane video posnetke ter prikazuje virtualno potovanje po namišljeni podvodni pokrajini. Segmenti krajine spominjajo na predhodno realizirana umetniška dela Berlotove - topografije magnetnih tekočin in svetlobne skulpture. Sanjska kvaliteta videoposnetka izhaja iz negotovosti prepoznanja časovnih in prostorskih koordinat, posnetkov lebdeče kamere v gibanju ter učinkov dematerializacije svetlobe.
Fluidna trdnost
2017
video 5,06'3D animacija: Sunčana Kuljiš Gaillot
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Okrogla oblika v procesu nenehne transformacije je utemeljena na ideji simulacije življenja na molekularni ravni. Struktura, ki izmenično spominja na zgradbo virusov, kompleksnih proteinov ali ogljikovih fulerenov, se razgrajuje, preoblikuje in sestavlja v nizu urejevalnih procesov. Spajanje elementov po sistemu oblike in protioblike (princip ključ-klučavnica), verižnega sklepanja, deformacije s pomnoženimi simetrijami ali posnemanje Brownovega gibanja, ustvarjajo abstraktne gibljive oblike, ki v stalnih metamorfozah stremijo k iskanju stabilnosti. Simulacija procesov v mikro ali nano merilu razkriva presenetljivo dejstvo, da se materija na molekularni ravni v iskanju ravnotežja, obstoja in prožnosti urejuje na inteligenten način, čeprav ni živa.
Inverzni prostor
2017
video 4,24'zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Video Inverzni prostor prepleta dva nivoja mikroskopskega opazovanja: prva linija posnetkov prikazuje transformacijo nežive (anorganske) materije iz enega agregatnega stanja v drugo oziroma proces kristalizacije, v katerem iz posameznih ionov v raztopini nastaja trdna materija, da sistem ostaja v ravnotežju. Posnetke tvorjenja različnih tipov kristalov prekinjajo statične slike geometrično urejenih koncentričnih ali mrežnih vzorcev, ki delujejo kot periodična motnja v vizualnem polju. Te podobe opozarjajo na tehnološko strukturiranost pogleda, hkrati pa razkrivajo drugo plast mikroskopske vizualizacije. Kompozicije svetlih točk na temnem ozadju, ki spominjajo na zvezdne konstelacije, namreč prikazujejo elektronsko difrakcijo na kristalih, torej vizualizacijo kristalov v inverznem prostoru. Sistem mikroskopskih leč na vizualni ravni razkriva inverzni (recipročni) večdimenzionalni prostor, ki je matematično izražen v kompleksnih številih kot razmerje med realno in imaginarno vrednostjo. Čeprav se podobe kristalov v inverznem prostoru zdijo poenostavljene, pa dejansko recipročni prostor vsebuje mnogo več informacij kot fizična tridimenzionalna realnost, v kateri bivamo. Mikroskopsko opazovanje magičnih pokrajin porajanja kristalov obenem razpira sublimno lepoto prostorske večplastnosti, ki je onkraj vidnega, na robu inteligibilnega.
Recipročnost
2017
diptih: laserski izrez in digitalni tisk na pleksi stekludim: 200 x 135 cm
Viseča objekta prikazujeta sliko, ki je nastala z mikroskopiranjem ogljikove spojine in njeno preslikavo v recipročni prostor. Perforacije prosojnega nosilca in senca, ki ju spremlja, sprožajo učinke dematerializacije in prostorsko podvojevanje snovnega z nesnovnim.
Polimorfni odtis
2017
prostorska postavitev 4 reliefov (CNC rezkanih skulptur) in 4 fotografij (tisk na akril)dim: relief: 80 x 80 cm; fotografija: 60 x 60 cm
Za preučevanje kristalnih struktur se v mikroskopiji uporabljajo računalniški programi, ki omogočajo simulacije preslikav v inverzni (recipročni) prostor. Kadar s pomočjo filtrov spreminjamo ali reduciramo informacije v inverznem prostoru - ki je kompleksnejši od realnega prostora - in na podlagi delnih informacij preslikamo motiv nazaj v realni prostor, dobimo sliko, ki zaradi parcialnosti podatkov ustvarja preoblikovano verzijo (kopijo) izhodiščne slike. Zaradi te preslikave je motiv še zmeraj razpoznaven, vendar je prvotna oblika spremenjena.
Talni reliefi so nastali na podlagi tovrstnih preslikav in modifikacij slike, ki je nastala ob mikroskopiranju ogljikove spojine (gl. delo Recipročnost). Tridimenzionalni odtisi podob, ki so nastale s pomočjo difrakcije v inverznem prostoru (filtrov, ki jih prikazujejo grafike na steni) ohranjajo podobnost, ki je hkrati različnost (nepdobna podobnost) in so v tem pogledu polimorfni odtisi istega.
Postopki prostorskih preslikav, ki ustvarjajo oblikovne transformacije istega, metaforično odpirajo vprašanje percepcije in selektivnega delovanja psiholoških struktur (zaznavnih filtrov), ki jo določajo. Izražajo idejo, da je naša realnost odtis kompleksnosti recipročnega (večdimenzionalnega) prostora, ta odtis pa zaradi subjektivnih pogojev izkušanja ustvarja polimorfnost vidnega.
Observatorij: ogljikove nanocevke
2016
zvočno-kinetična dioramazunanjost: akrilni objekt kristaloidne oblike;
notranjost: posrebren relief, vrtljiv podstavek, luč, zvok
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
dim: 115 x 72 x 70 cm
Gibljiva, ozvočena diorama, ki jo opazujemo skozi odprtinico v površini kristalu podobnega objekta, posnema mikroskopsko vidne strukture ogljikovih nanocevk. Vozlišče cevk ustvarja simulacijo nano-topografije, katere tehnološki vidik razkriva posebnost, ki je bila odkrita v ravoju svetlobne tehnologije: ogljikove nanocevke predstavljajo na tem področju obetajočo novost, saj omogočajo, da se električna energija skoraj brez toplotnih izgub pretvori v svetlobo.
Observatorij: magnetni fluid
2014-2016
zvočno-kinetična dioramazunanjost: akrilni objekt kristaloidne oblike;
notranjost: posrebren relief (tridimenzionalni tisk), vrtljiv podstavek, luč, zvok
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
dim: 110 x 60 x 60 cm
Fotografije: Damjan Švarc
Miniaturna srebrna krajina v gibanju, ki jo opazujemo skozi opazovalne luknjice v kristalu podobnem objektu, je nastala na osnovi fotografij oblik magnetnih fluidov, po katerih je bil izdelan digitalni model in 3d tiskan relief. Gledalec, ki v statični poziciji opazuje kadrirano panoramo, izgublja občutek za merilo, saj se drobne koničaste strukture kinetične površine dozdevajo kot topografija oddaljenega planeta. Umetna pokrajina, dematerializirana v lastnih odsevih, briše razlikovanje med realnim in virtualnim. Simulaker naravnega metaforično vzpostavlja idejo narave kot zrcaljene projekcije naše lastne zaznave.
Fluidna topografija
2014
video 13,16' zvok: Scanner - Robin Rimbaud video efekti: Sunčana Kuljiš GaillotPosnetek dinamičnih oblik magnetnih fluidov, ki jih oblikujejo polja nevidnih magnetnih sil, usmeri doživljanje snovnega v odnos do nesnovnega. V realnosti le nekaj centimetrov velike strukture ferofluidov delujejo, posredovane v digitalnem, virtualnem mediju, kot makro-podobe pojavov, ki simulirajo lastnosti organskega in živega. Fluidna topografija deluje kot simulacija živega in naravnega, ki v razkrivanju sfere nevidnih fizikalnih magnetnih privlačnosti in energij poskuša usmerjati gledalca na subtilne, običajno nezaznavne vidike realnosti.
Ferokristali
2014
laserski izrez in digitalni tisk na pleksi steklurazlične dimenzije
Fotografije z razstav v UGM, Maribor (2016) in Today Art Museum, Peking (2016)
Fotografije: Damjan Švarc
Svetlobno občutljive slike so nastale na osnovi mikroskopskih posnetkov nanodelcev kristalizirane strukture magnetnih tekočin. Digitalno in lasersko obdelane podobe organskih vzorcev razkrivajo nevidno urejenost nano-dimenzij in hkrati kot materialne reprodukcije na steklu, ustvarjajo senzorična dematerializirana telesa, ki s projekcijami posegajo v prostor. Postavitev implicira gibajočega gledalca, saj se teksture površin spreminjajo glede na kot opazovanja.
Luminiscenca
2012
svetlobna kinetična instalacija; vrtljivi podstavek, posrebreno pleksi steklo (70 x 90 cm), svetlobni odsev različne dimenzije zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Bodyscope
2012
video projekcija (2,50'), tisk na aluminijdim: 150 x 200 cm
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Na podlagi rentgenskega posnetka hrbtenice je ustvarjen ponavljajoč kaleidoskopski video posnetek, ki je bil projiciran na originalno radiološko sliko, natisnjeno na aluminijasti podlagi. Takšna projekcija ustvari plastenje, neke vrste prostorsko superpozicijo motiva v ponavljajoči hipnotični vzorec. Gibljiva podoba se periodično razplasti in ponovno sestavi v koherentno izvorno sliko.
Traktografski kaleidoskop
2012
video projekcija, tisk na pleksi steklodim: 100 x 138 cm (x 2)
Kaleidoskopski video temelji na radioloških posnetkih avtoričinih možganov. Posnetek nevronskih povezav, ki jih prikazuje traktografija (difuzijska MRI) je računalniško prezrcaljen in projiciran na dve vzporedni plošči pleksi stekla na katerih je natisnjen abstrahiran vzorec traktografskega posnetka. Prostorska instalacija s projekcijo ustvari volumetrično nematerialno svetlobno telo v gibanju.
Anatomske transfiguracije
2012
rentgenski filmi, serija štirih deldim: no. 1: 155 x 116 cm, no. 2: 155 x 124 cm, no. 3: 145 x 124 cm, no. 4: 145 x 116 cm
Delo Anatomske transfiguracije raziskuje učinke novih (medicinskih) načinov vizualiziranja in mediatiziranja telesne notranjosti na vrednotenje in odnos do telesa danes. V širši perspektivi razpira tradicionalno dihotomijo telesnega in duhovnega, minljivega in večnega, vprašanja klasične teme vanitas. Transfiguracija anatomskih fragmentov, posnetih z rentgensko tehniko, v novi estetski obliki rekontekstualizira znanstvene (medicinske) podobe v polje umetnosti.
Vanitas – avtoportret
2012
video loop 1,54'zvok: Scanner - Robin Rimbaud
posebni efekti: Sunčana Kuljiš
Video Vanitas – avtoportret prikazuje hipnotično podobo kontinuirane disolucije obraza, lobanje in možganskega tkiva. Prepletanje zunanjosti in s pomočjo tehnologije vidne notranjosti razpira vprašanje vidnega in nevidnega oz. materialnega in duhovnega. Podoba lobanje - ki v klasični ikonografiji vanitas predstavlja metaforo minljivosti življenja in zavesti o neizogibni smrti - v odnosu do ritmičnega zvoka dihanja evocira smrt kot zvesto spremljevalko življenja, njegovo senco kot neločljivi dvojnik, ki daje smisel in vrednost samemu življenju ter zvišuje zavest o bistvu človeške eksistence.
Avtoportret – camera oralis
2012
digitalni tisk na pleksi steklorazlične dimenzije
sodelovanje: Uroš Abram
Serija fotografij je nastala s posebno obliko tehnike camera obscura, ki jo je avtorica ustvarila z usti. Tehnično gre za uporabo majhnega koščka fotosenzibilnega papirja, vstavljenega na dno ustne votline, in zaslonke med ustnicami: drobna projekcija svetlobe izriše podobo opazovanega dela telesa na dnu ustne votline, telesna zunanjost pa se projicirana znajde v notranjosti. Oblika telesa, ki nastane na povsem analogen način odtisa svetlobe, ni edini dejavnik, ki določa podobo, saj ta vključuje vrsto drugih odtisov lastnega telesa – prstov, sline, jezika ali zob. Tako nastal 'visceralen' avtoportret je prežet s telesnostjo in ne le prikazuje telesnega.
Fraktal
2012
ogledalo - steklo (dim: 120 x 80 cm), svetlobna projekcija in odsevSvetlobni objekt Fraktal je nastal v seriji del, ki se ukvarjajo z idejo 'transparentnega telesa'. Formalno temelji na radiološkem posnetku možganov, uporabi svetlobno občutljivih materialov ter vključevanju nematerialnih svetlobnih pojavov kot so projekcije in refleksije. Razlomljena podoba prikazuje razvejitev možganskega ožilja in hkrati, zaradi postavitve, spominja na zgradbo pljučnih bronhijev. Fraktalno urejena struktura telesnega organa izriše nevidno geometrijo telesa, medtem ko svetloba, ki podobo dematerializira ponovno govori o minljivi in krhki esenci 'telesnega', najsi je to umetno ali organsko.
Kalejdoskopski pogled in Spiralno lebdenje
Kalejdoskopski pogled, 2010
videoprojekcija (video loop 6') na zrcalno sliko; dve zrcali (90 x 180 cm; 90 x 110 cm), prekrivna folija (digitalni izrez), projekcija in svetlobni odsev različne dimenzije zvok: Scanner - Robin RimbaudSpiralno lebdenje, 2010
videoprojekcija (video loop 6') na delno transparentni zaslon; dva zaslona iz pleksi stekla (110 x 130 cm), prekrivna folija (digitalni izrez), projekcija in svetlobni odsev različne dimenzije zvok: Scanner - Robin RimbaudInstalaciji Kalejdoskopski pogled in Spiralno lebdenje temeljita na računalniški obdelavi radioloških posnetkov možganske aktivnosti med kontemplacijo Duchampovega dela Anemic Cinema, zasnovanega kot optični dispozitiv, ki (z izmenjavo konkavnokonveksnega učinka spiralnega vrtenja) inducira štiridimenzionalno prostorsko-časovno zaznavno izkušnjo pri gledalcu. Kalejdoskopski vzorec videa je motiviran s podobnim prizadevanjem po razširitvi gledalčeve zaznave in zavesti; ponavljajoči hipnotični svetlobni vzorec, projiciran na zrcalno podobo, proizvaja plastenje fraktalno razlomljenih odsevov oziroma virtualno večdimenzionalni prostor v gibanju.
Metulj
2010
videoprojekcija (video loop, 3') na zrcalno slikozrcalo (110 x 110 cm), prekrivna folija, projekcija in svetlobni odsev
različne dimenzije
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
Videoinstalacija Metulj uporablja radiološke posnetke možganske odzivnosti ob opazovanju različnih barv. Oblika barvno spreminjajočega metulja nastaja kot svetlobni odsev videa, ki je projiciran na horizontalno ležečo sliko na zrcalu. Aludira na koncept 'metuljevega učinka', ki v teoriji kaosa predvideva možnost, da lahko neznatna, pravzaprav infinitezimalno majhna sprememba v začetnih pogojih dinamičnega sistema povzroči izjemne in nepredvidljive posledice v povsem drugih prostorsko-časovnih okoliščinah: tako lahko naključen zamah metuljevih kril ustvari orkan na drugem koncu planeta. Oblika na zrcalu je nastala na grafično obdelani sliki lastnih možganov, odsev metulja pa metaforično govori o moči naših 'nevidnih' misli, čustev, t. i. mentalnih svetov, ki zavedno ali nezavedno nenehno spreminjajo fizično realnost, ki nas obdaja. Delo Metulj se ukvarja s prepletenostjo vidnega in nevidnega ter preizprašuje kavzalne odnose čutnega in inteligibilnega.
Lumina (Luminous)
2008
pleksi steklo, odsevna folja, umetna smola, odsevrazlične dimenzije
Pulzija
2007
video 4,23'zvok: Damir Šimunović
Video delo Pulzija predstavlja pulzirajoč svetlobni pojav, organsko tehnološki hibrid, ki je generiran skozi plastenje projekcijskih postopkov: radiološkega magnetno-resonančnega video posnetka lastne lobanje in računalniško manipuliranih posnetkov svetlobnih odsevov projekcij tega videa.
Levitacija
2007
pleksi steklo, odsevna folija, umetna smola, svetlobni odsevrazlične dimenzije
Lumina
2007
pleksi steklo (200 x 140 cm), umetna smola, svetlobni odsev, svetlobna projekcijarazlične dimenzije
'Uršula Berlot’s work develops out of the evanescence of perception, predominantly delving into the realm of optics. Reflections and shadows produce enchanting images, which often dispel their mundane origin. In Lumina, a sheet of Plexiglas dotted with resin casts a projection, which comes alive and magnifies in scale when lit, thereby engulfing whatever fills in its way. Devoid of texture, Berlot’s are quintessential impressions that confound the boundary between perception and illusion: they exist only as waves of different frequency-lengths bouncing off surfaces and then hitting the retina. Yet they imbue the spectator with emotions provoked by chiaroscuro - semantically evocative of life extremes - and by patterns reminiscent of the natural effects produced by liquids and gases when condensing or evaporating, and of fractals. The designs are uniquely shaped by light and appear only in obscurity, vice versa, areas of shadow are observable only in so far as they are dark leftovers from illuminated areas, i.e. as the negatives of bright contours. Moreover, they do not seem intentional, but simply edited out from nature, and only the display is manifestly staged. The delicacy and transience of the work is pernicious; we are not sure of what we see, constantly flipping between negative and mirror projections, an effect even accentuated when the installation is kinetic (obtained with a video projector or a rotating motor). Focussing on ethereal images projects the viewer into hidden dimensions, hinting at disclosures of higher discernment.' - Alessandra Pace, SCI'ART, 2009 (excerpt)
Presečišča
2007
pleksi steklo, aluminijeva plošča (100 x 150 cm), umetna smola, svetlobni odsev, svetlobna projekcijarazlične dimenzije
Odsevajoča prehodnost
2006
kinetična svetlobna instalacijapleksi steklo, odsevna folija, umetna smola, vrtilni motor, luči
različne dimenzije
Na rotirajočem stropnem motorju visi transparentna slika, ki, osvetljena z dvema halogenskima projektorjema, v počasnem krožnem gibanju projecira v prostor prav tako gibljive, kristalom podobne svetlobne projekcije in koprenaste odseve. Fraktalna oblika na plošči je računalniško generirana podoba, nastala na osnovi magnetno resonančnega posnetka avtoričinih možganov, reproducirana pa je dvostransko, z materialom, ki zrcalno odseva in drugim, ki preseva z učinkom lupe in ustvari kondenzacijo svetlobe v kristalinične projekcije. Kinetična večplastna prostorska struktura ustvarja virtualno podobo svetlobnih membranskih tančic, ki v disoluciji mej zunanjega in notranjega, presevajočega in odsevajočega metaforično govori o prehodu, nedoločenosti in prostorsko časovni večdimenzionalnosti vsakega sistema, tako čutnega (naravnega ali umetnega), kot inteligibilnega.
Možganske pokrajine (Refleksija)
2006
kinetična svetlobna instalacijaupognjeno pleksi steklo, svetlobna projekcija, elektronski svetlobni modulator
različne dimenzije
Štirje svetlobni projektorji osvetljujejo horizontalno, na tleh ležeče upognjeno pleksi steklo, ki odseva na zidu trikotno oblikovanega prostora večplastno podobo organskih struktur. Svetloba je manipulirana z elektronskim modulatorjem, ki regulira intenziteto in hitrost svetlobne projekcije in na ta način ustvari vtis počasnega, valujočega premikanja izrazito tridimenzionalne luknjičave strukture odseva. Možganske pokrajine - refleksija se ukvarja z vizualizacijo pulzirajočih cerebralnih predstanj miselno-čutnih vzorcev in mentalnih energij, delo pa lahko razumemo tudi kot likovno metaforo dihotomije, ki jo odpira dvojnost pomena besede refleksija, saj lahko označuje optični pojav odboja svetlobe ali pa miselno dejavnost, koncentriran, meditativen akt razmišljanja.
Navidezna zasteklitev
2006
digitalna video projekcijarazlične dimenzije
Kalejdoskopska ritmična struktura ponavljajočega vzorca ni računalniško generirana podoba, ampak video zapis, posnet z digitalno kamero in kalejdoskopsko napravo. Neskončne ponovitve istega v mikro in makro merilu znotraj fragmentirane, a hkrati urejene celote kalejdoskopskega posnetka, delujejo hipnotično in meditativno. Projekcija simuliranega vitraja v arhitekturno okensko nišo apelira na uporabo svetlobe v sakralni arhitekuri, obenem pa odpira vprašanja zaznave med realnim in iluzijo.
Kristalni diagram
2006
odsevna folija, pleksi steklodim: 2,5 x 0,5 m;
Fraktalu podobna kristalinična oblika iz odsevajoče folije na pleksi steklu ustvarja difrakcijo svetlobe in oblikuje abstraktno barvno podobo svetlobnega spektruma, mavrice na steni pravokotno ob njej. Osnovo kompozicije predstavlja računalniško obdelan posnetek izolirane možganske žile, ki kot del človeškega krvožilnega sistema že v osnovi predstavlja naraven fraktal.
Introspekcija
2006
video loopmagnetno-resonančni posnetek
zvok: Damir Šimunović
Z medicinsko tehnologijo posnet in računalniško obdelan posnetek možganov predstavlja primaren vpogled v notranjost lastne lobanje. Gibanje prelivajočih oblik je obenem konkretno in abstraktno, krožno kadriranje in dinamika organskega vzorca pa ustvarjata hipnotično podobo, ki jo lahko doživljamo tudi kot vizualni ekvivalent toku še ne artikuliranih, abstraktnih, nepovezanih miselnih pomenov, fragmentov spomina in občutkov.
Primal States (Lux Aeterna)
2006
site-specific instalacija (La Cittadele, Saint-Tropez)pleksi steklo (150 x 200 cm), umetna smola, svetlobna projekcija, pesek
'Working with nature, Uršula Berlot sets out to discover its underlying principles, subtly intangible yet overtly percpetible. Her challenging installations heighten viewers' awareness of their own experience of time and space, undermining their certainty of being able to distinguish the living from the non-living, the material from the immaterial, the natural from the artificial. Primal States is a visual metaphor of the characteristics of the feminine. Horizontality, passivity, acceptance, frankness, sweetness and tenderness are shown in the context of a deliberately formal agenda. The use of transparent materials that reflect natural light by day and by night suggests an analogy with nature, organic forms and the fundamental concept of creation.' (from the catalogue ART’FAB: L’art-La femme-L’Europe. Saint-Tropez, Paris: Terrail, 2006)
Mikronarava
2005
mešana tehnika na pavs papirdim: 30 x 40 cm (4), 50 x 60 cm (2)
Privlačnosti
2005 / 2010
video 2'zvok: Scanner-Robin Rimbaud
Princip privlačnosti
2005
kinetično-zvočni objekt; plastični objekt, gibljivi magneti in kovinski delcipremer 70 cm
Privlačnosti – podobnosti
2005
Štirje kinetični objekti z magneti in kovinskimi delcidim: premer 12 cm
Kinetični objekti so del večmedijskega projekta Privlačnosti - podobnosti, ki se osredotoča na fizikalni pojav magnetizma in ga vizualizira na različne načine - s kinetičnimi objekti, video posnetki, risbami in fotografijami povečanih konfiguracij delcev. Posledice te nevidne naravne dejavnosti - zvočni in vizualni posnetki gibanja magnetnih delcev - metaforično govorijo o notranjem redu nejasno naključnih ali kaotičnih (naravnih in mentalnih) pojavov in hkrati rahljajo kognitivno gotovost v razlikovanju med živim in neživim, naravnim in nenaravnim.
Sledi
2005
sintetična barva na akrilni podlagidim: 20 x 20 cm (15 del)
Serija risb vizualizira nevidna magnetna polja z uporabo barve v spreju, rotirajočih magnetov in železnih delcev. Kontrast svetlobe in sence izriše različne oblike krožnih konfiguracij. Risbe prikažejo naravna fizična magnetna polja, temeljni fizikalni princip narave, ki je subtilno neoprijemljiv, a vendarle zaznaven.
Kristalni odtenek
2003
pleksi steklo, umetna smola, zrcalodim: 85 x 300 cm
Postopni prehod
2003
pleksi steklo, umetna smoladim: 100 X 180 cm
Vaporscape
2003
pleksi steklo, umetna smoladim: 180 x 100 cm
Dimenzija razmika (v. 1: Aquarama, v. 2.: Smokescape)
2003
video projekcija, pleksi steklo, akrilna barvav. 1 dim: 85 x 300 cm, v. 2 dim: 100 x 200 cm
Prosojna membrana
2002
pleksi steklo, umetna smola, senca, odsevdim: 180 x 100 cm
'Uršula vpeljuje nedoločenost, enega ključnih elementov abstrakcije, s premišljeno razporeditvijo umetniških del v prostoru in uporabo svetlobe. Dela se ne končajo s konturami njihove materialne snovi, ampak so "odprta dela", ki se s prepletanjem materiala in njegove sence širijo v nematerialno sfero. V ustvarjenih prostorih se odvije prehod od fizične materije do njene nedotakljive prisotnosti. Posredno se zgodi tudi prehod iz tridimenzionalnosti v štiridimenzionalno polje, ki ga vzpostavlja časovni fenomen svetlobe in gledalčevo zaznavanje. Gledalec je v komunikaciji z umetniškim delom aktiven člen, ki v urejanju lastne izkušnje prilagaja neznano znanemu.' - Nataša Petrešin, 2002 (odlomek iz besedila k razstavi Odsev)
Prosojna membrana – Mikronarava
2002
pleksi steklo, umetna smoladim: 100 X 180 cm
'Pojavljajoče se optične podobe v svojih metamorfozah poleg svetlobno-senčnih odnosov med snovnim in nematerialnim razstirajo tudi povsem drugačne dimenzije prostorsko-časovnih razsežnosti. Avtorica skuša nenehno spreminjajoče se naravne procese problematizirati skozi nove in nove ponovitve gibljivih podob, s katerimi kreira nove tehnološke prostore optičnega polja. V procesualni dinamiki si prizadeva presegati klasična dialektična razmerja med materialnim in nematerialnim, med svetlobo in senco, premenami in stalnostjo ter med minljivostjo in večnostjo, s čimer se že postavlja onstran vseh dualistično zastavljenih mej. Uršula Berlot s svetlobnimi objekti ustvarja iluzoričen prostor, ki lahko gledalcem in gledalkam poleg eksperimentalno vizualnih pojavov odpira tudi manj običajne percepcijske izzive v smislu individualnega dojemanja časa in prostora.' - Alenka Spacal, Kristalni odtenek, 2003 (odlomek)
Odsev
2002
pleksi steklo, odsev svetlobeDim: 100 x 200 x 60 cm
'Nek Uršulin objekt: monokromatska, senčna podoba, ki jo na beli ekran – na steno, ali morda na tla – zarisuje uklonjena svetloba, ko preseva skozi deformirano in nagubano pleksi steklo. Senčna podoba daje vtis tretje razsežnosti in deluje predmetno – nekakšna senčna perspektiva, ki jo ustvarja nalaganje presevov, odbleskov in senc. 'Slika' se hkrati kaže kot projekcija, kot proces projekcije: objekt očitno terja, da smo pozorni na njegovo dvodelno strukturo, na razmerje med snovnim dispozitivom iz pleksija in nesnovnim svetlobnim odsevom. (...) Prehod med nemim pleksi steklom materije in organsko senčno podobo je diskreten, ne zvezen; med enim in drugim ni vzvoda, ampak prazni, nezavedni prostor - recimo mu prostor subjekta.' – Luka Omladič, Odsev, 2002 (odlomek)
Inkubator
2002
Multimedijska interaktivna zvočno-svetlobna instalacijaSodelovanje: Tao G. Vrhovec Sambolec (zvok, interaktivni sistem)
Tehnologija: senzorji gibanja, elektronski vmesnik, luči, zvok, ventilatorji
Spremenljive dimenzije
Incubator je interaktivna zvočno-vizualna instalacija, ki predstavlja samo-zadosten, krožno urejen dinamičen sistem, ki prevaja taktilne signale v zvočne in vizualne dogodke. Gledalec, ki se sprehodi po popolnoma zatemnjenem prostoru se naključno dotakne ali zaleti v viseče ventilatorje in senzorje, ki prevajajo zračne in taktilne impulze do elektronskega vmesnika. Ta sproži trenuten vklop luči, ki ustvarijo posamezne projekcije transparentnih slik in zvoka, na način, ki daje občutek prisotnosti fantomskih nematerialnih entitet. Naslov (Inkubator) se nanaša na damo-referenčnost in avtonomnost dinamičnega 'živega' sistema, njegovo krožno organizacijo ('autopoieses' in terms of F. Varela's definition), katerega transformacije sproža prav gledalec.
Cerebralne pokrajine
2002
grafična barva na sintetični podlagirazlične dimenzije
Narava
2001
umetna smola, pigment, pleksi steklo;dim: 120 x 130 cm
Zanima me narava kot prostor fizičnih pojavov, elementarnih stanj svetlobe in snovi. Moja umetnost je metaforičen prenos prehodnih, naravnih pojavov (prosojnost in druge manifestacije svetlobe, fluidna, organska stanja snovi, metamorfoze oblik, snovna prehajanja, kondenzacija in kristalizacija materije) v umetni, umetniški medij; torej prenos, premestitev in stabilizacija prehodnih naravnih stanj in efemernih dogodkov s stabilnimi industrijskimi, umetnimi materiali. Ti so reducirani: uporabljam dematerializirane podlage iz pleksi stekla in sintetične smole, analogno primarni, tekoči, brezbarvni snovi sveta. Postopki temeljijo na naravnih fizikalnih in kemijskih procesih gravitacije, kristalizacije, koagulacije. Slike so krhki senzorji svetlobe, odprti, prehodni prostori, prosojne membrane, čutni prostori barvne askeze, območja senc in odsevov. Delujejo na čutni ravni; doživljamo jih kot večdimenzionalne organizme v materialnih in nematerialnih razsežnostih – Uršula Berlot, 2001
Narava
2001
grafična barva na paus papirdim: 80x150 cm