Telesne abstrakcije (Mikroportret)

,

2019-2020

vakumsko oblikovano pleksi steklo
Serija (6): Zob, Trepalnica, Koža, Las, Zob v.2, Noht
Dim. 80 x 90 cm (indiv.)

Serija reliefnih svetlobno dovzetnih del je nastala na osnovi računalniško modificiranih mikroskopskih posnetkov delcev avtoričinega telesa v postopkih inverzne digitalne preslikave (IFFT) s pomočjo računalniških programov, ki se uporabljajo v mikroskopiji.

Robček

,

2019

3D tisk, vezana plošča
dim: 70 x 100 cm

Podobnost (Urs Bold)

2019

neon sijalke, pleksi steklo, papir
dim: 180 x 40 x 10 cm

Polimorfni

,

2018

vakumsko oblikovani poliester
Serija 4 del; dim (vsak): 80 x 80 cm

Štirje stenski reliefi temeljijo na isti mikroskopski sliki ogljikove snovi, ki je bila preoblikovana z uporabo posebnih računalniških programov, ki se uporabljajo v mikroskopiji. Postopek, slikovne projekcije v inverzni (večdimenzionalni) prostor in filtracije nazaj v dvodimenzionalno ali tridimenzionalno obliko s pomočjo različnih filtrov, ustvari štiri različice iste podobe. Takšna sprememba istega motiva izraža idejo, da polimorfna narava (variabilnost) vidnega nastaja le s pomočjo subjektivnih zaznavnih filtrov, ki spreminjajo sicer nevidno, a bistveno kompleksnejšo resničnost.

Recipročnost

,

2017

diptih: laserski izrez in digitalni tisk na pleksi steklu
dim: 200 x 135 cm

Viseča objekta prikazujeta sliko, ki je nastala z mikroskopiranjem ogljikove spojine in njeno preslikavo v recipročni prostor. Perforacije prosojnega nosilca in senca, ki ju spremlja, sprožajo učinke dematerializacije in prostorsko podvojevanje snovnega z nesnovnim.

Polimorfni odtis

,

2017

prostorska postavitev 4 reliefov (CNC rezkanih skulptur) in 4 fotografij (tisk na akril)
dim: relief: 80 x 80 cm; fotografija: 60 x 60 cm

Za preučevanje kristalnih struktur se v mikroskopiji uporabljajo računalniški programi, ki omogočajo simulacije preslikav v inverzni (recipročni) prostor. Kadar s pomočjo filtrov spreminjamo ali reduciramo informacije v inverznem prostoru - ki je kompleksnejši od realnega prostora - in na podlagi delnih informacij preslikamo motiv nazaj v realni prostor, dobimo sliko, ki zaradi parcialnosti podatkov ustvarja preoblikovano verzijo (kopijo) izhodiščne slike. Zaradi te preslikave je motiv še zmeraj razpoznaven, vendar je prvotna oblika spremenjena.

Talni reliefi so nastali na podlagi tovrstnih preslikav in modifikacij slike, ki je nastala ob mikroskopiranju ogljikove spojine (gl. delo Recipročnost). Tridimenzionalni odtisi podob, ki so nastale s pomočjo difrakcije v inverznem prostoru (filtrov, ki jih prikazujejo grafike na steni) ohranjajo podobnost, ki je hkrati različnost (nepdobna podobnost) in so v tem pogledu polimorfni odtisi istega.

Postopki prostorskih preslikav, ki ustvarjajo oblikovne transformacije istega, metaforično odpirajo vprašanje percepcije in selektivnega delovanja psiholoških struktur (zaznavnih filtrov), ki jo določajo. Izražajo idejo, da je naša realnost odtis kompleksnosti recipročnega (večdimenzionalnega) prostora, ta odtis pa zaradi subjektivnih pogojev izkušanja ustvarja polimorfnost vidnega.

Observatorij: ogljikove nanocevke

,

2016

zvočno-kinetična diorama
zunanjost: akrilni objekt kristaloidne oblike;
notranjost: posrebren relief, vrtljiv podstavek, luč, zvok
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
dim: 115 x 72 x 70 cm

Gibljiva, ozvočena diorama, ki jo opazujemo skozi odprtinico v površini kristalu podobnega objekta, posnema mikroskopsko vidne strukture ogljikovih nanocevk. Vozlišče cevk ustvarja simulacijo nano-topografije, katere tehnološki vidik razkriva posebnost, ki je bila odkrita v ravoju svetlobne tehnologije: ogljikove nanocevke predstavljajo na tem področju obetajočo novost, saj omogočajo, da se električna energija skoraj brez toplotnih izgub pretvori v svetlobo.

Observatorij: magnetni fluid

,

2014-2016

zvočno-kinetična diorama
zunanjost: akrilni objekt kristaloidne oblike;
notranjost: posrebren relief (tridimenzionalni tisk), vrtljiv podstavek, luč, zvok
zvok: Scanner - Robin Rimbaud
dim: 110 x 60 x 60 cm
Fotografije: Damjan Švarc

Miniaturna srebrna krajina v gibanju, ki jo opazujemo skozi opazovalne luknjice v kristalu podobnem objektu, je nastala na osnovi fotografij oblik magnetnih fluidov, po katerih je bil izdelan digitalni model in 3d tiskan relief. Gledalec, ki v statični poziciji opazuje kadrirano panoramo, izgublja občutek za merilo, saj se drobne koničaste strukture kinetične površine dozdevajo kot topografija oddaljenega planeta. Umetna pokrajina, dematerializirana v lastnih odsevih, briše razlikovanje med realnim in virtualnim. Simulaker naravnega metaforično vzpostavlja idejo narave kot zrcaljene projekcije naše lastne zaznave.

Ferokristali

,

2014

laserski izrez in digitalni tisk na pleksi steklu
različne dimenzije
Fotografije z razstav v UGM, Maribor (2016) in Today Art Museum, Peking (2016)
Fotografije: Damjan Švarc


Svetlobno občutljive slike so nastale na osnovi mikroskopskih posnetkov nanodelcev kristalizirane strukture magnetnih tekočin. Digitalno in lasersko obdelane podobe organskih vzorcev razkrivajo nevidno urejenost nano-dimenzij in hkrati kot materialne reprodukcije na steklu, ustvarjajo senzorična dematerializirana telesa, ki s projekcijami posegajo v prostor. Postavitev implicira gibajočega gledalca, saj se teksture površin spreminjajo glede na kot opazovanja.

Luminiscenca

2012

svetlobna kinetična instalacija; vrtljivi podstavek, posrebreno pleksi steklo (70 x 90 cm), svetlobni odsev različne dimenzije zvok: Scanner - Robin Rimbaud

Anatomske transfiguracije

,

2012

rentgenski filmi, serija štirih del
dim: no. 1: 155 x 116 cm, no. 2: 155 x 124 cm, no. 3: 145 x 124 cm, no. 4: 145 x 116 cm

Delo Anatomske transfiguracije raziskuje učinke novih (medicinskih) načinov vizualiziranja in mediatiziranja telesne notranjosti na vrednotenje in odnos do telesa danes. V širši perspektivi razpira tradicionalno dihotomijo telesnega in duhovnega, minljivega in večnega, vprašanja klasične teme vanitas. Transfiguracija anatomskih fragmentov, posnetih z rentgensko tehniko, v novi estetski obliki rekontekstualizira znanstvene (medicinske) podobe v polje umetnosti.

Avtoportret – camera oralis

,

2012

digitalni tisk na pleksi steklo
različne dimenzije
sodelovanje: Uroš Abram

Serija fotografij je nastala s posebno obliko tehnike camera obscura, ki jo je avtorica ustvarila z usti. Tehnično gre za uporabo majhnega koščka fotosenzibilnega papirja, vstavljenega na dno ustne votline, in zaslonke med ustnicami: drobna projekcija svetlobe izriše podobo opazovanega dela telesa na dnu ustne votline, telesna zunanjost pa se projicirana znajde v notranjosti. Oblika telesa, ki nastane na povsem analogen način odtisa svetlobe, ni edini dejavnik, ki določa podobo, saj ta vključuje vrsto drugih odtisov lastnega telesa – prstov, sline, jezika ali zob. Tako nastal 'visceralen' avtoportret je prežet s telesnostjo in ne le prikazuje telesnega.

Fraktal

,

2012

ogledalo - steklo (dim: 120 x 80 cm), svetlobna projekcija in odsev

Svetlobni objekt Fraktal je nastal v seriji del, ki se ukvarjajo z idejo 'transparentnega telesa'. Formalno temelji na radiološkem posnetku možganov, uporabi svetlobno občutljivih materialov ter vključevanju nematerialnih svetlobnih pojavov kot so projekcije in refleksije. Razlomljena podoba prikazuje razvejitev možganskega ožilja in hkrati, zaradi postavitve, spominja na zgradbo pljučnih bronhijev. Fraktalno urejena struktura telesnega organa izriše nevidno geometrijo telesa, medtem ko svetloba, ki podobo dematerializira ponovno govori o minljivi in krhki esenci 'telesnega', najsi je to umetno ali organsko.

Lumina (Luminous)

2008

pleksi steklo, odsevna folja, umetna smola, odsev
različne dimenzije

Levitacija

2007

pleksi steklo, odsevna folija, umetna smola, svetlobni odsev
različne dimenzije

Lumina

2007

pleksi steklo (200 x 140 cm), umetna smola, svetlobni odsev, svetlobna projekcija
različne dimenzije

'Uršula Berlot’s work develops out of the evanescence of perception, predominantly delving into the realm of optics. Reflections and shadows produce enchanting images, which often dispel their mundane origin. In Lumina, a sheet of Plexiglas dotted with resin casts a projection, which comes alive and magnifies in scale when lit, thereby engulfing whatever fills in its way. Devoid of texture, Berlot’s are quintessential impressions that confound the boundary between perception and illusion: they exist only as waves of different frequency-lengths bouncing off surfaces and then hitting the retina. Yet they imbue the spectator with emotions provoked by chiaroscuro - semantically evocative of life extremes - and by patterns reminiscent of the natural effects produced by liquids and gases when condensing or evaporating, and of fractals. The designs are uniquely shaped by light and appear only in obscurity, vice versa, areas of shadow are observable only in so far as they are dark leftovers from illuminated areas, i.e. as the negatives of bright contours. Moreover, they do not seem intentional, but simply edited out from nature, and only the display is manifestly staged. The delicacy and transience of the work is pernicious; we are not sure of what we see, constantly flipping between negative and mirror projections, an effect even accentuated when the installation is kinetic (obtained with a video projector or a rotating motor). Focussing on ethereal images projects the viewer into hidden dimensions, hinting at disclosures of higher discernment.' - Alessandra Pace, SCI'ART, 2009 (excerpt)

Presečišča

2007

pleksi steklo, aluminijeva plošča (100 x 150 cm), umetna smola, svetlobni odsev, svetlobna projekcija
različne dimenzije

Odsevajoča prehodnost

2006

kinetična svetlobna instalacija
pleksi steklo, odsevna folija, umetna smola, vrtilni motor, luči
različne dimenzije

Na rotirajočem stropnem motorju visi transparentna slika, ki, osvetljena z dvema halogenskima projektorjema, v počasnem krožnem gibanju projecira v prostor prav tako gibljive, kristalom podobne svetlobne projekcije in koprenaste odseve. Fraktalna oblika na plošči je računalniško generirana podoba, nastala na osnovi magnetno resonančnega posnetka avtoričinih možganov, reproducirana pa je dvostransko, z materialom, ki zrcalno odseva in drugim, ki preseva z učinkom lupe in ustvari kondenzacijo svetlobe v kristalinične projekcije. Kinetična večplastna prostorska struktura ustvarja virtualno podobo svetlobnih membranskih tančic, ki v disoluciji mej zunanjega in notranjega, presevajočega in odsevajočega metaforično govori o prehodu, nedoločenosti in prostorsko časovni večdimenzionalnosti vsakega sistema, tako čutnega (naravnega ali umetnega), kot inteligibilnega.

Možganske pokrajine (Refleksija)

2006

kinetična svetlobna instalacija
upognjeno pleksi steklo, svetlobna projekcija, elektronski svetlobni modulator
različne dimenzije

Štirje svetlobni projektorji osvetljujejo horizontalno, na tleh ležeče upognjeno pleksi steklo, ki odseva na zidu trikotno oblikovanega prostora večplastno podobo organskih struktur. Svetloba je manipulirana z elektronskim modulatorjem, ki regulira intenziteto in hitrost svetlobne projekcije in na ta način ustvari vtis počasnega, valujočega premikanja izrazito tridimenzionalne luknjičave strukture odseva. Možganske pokrajine - refleksija se ukvarja z vizualizacijo pulzirajočih cerebralnih predstanj miselno-čutnih vzorcev in mentalnih energij, delo pa lahko razumemo tudi kot likovno metaforo dihotomije, ki jo odpira dvojnost pomena besede refleksija, saj lahko označuje optični pojav odboja svetlobe ali pa miselno dejavnost, koncentriran, meditativen akt razmišljanja.

Kristalni diagram

,

2006

odsevna folija, pleksi steklo
dim: 2,5 x 0,5 m;
Fraktalu podobna kristalinična oblika iz odsevajoče folije na pleksi steklu ustvarja difrakcijo svetlobe in oblikuje abstraktno barvno podobo svetlobnega spektruma, mavrice na steni pravokotno ob njej. Osnovo kompozicije predstavlja računalniško obdelan posnetek izolirane možganske žile, ki kot del človeškega krvožilnega sistema že v osnovi predstavlja naraven fraktal.

Primal States (Lux Aeterna)

2006

site-specific instalacija (La Cittadele, Saint-Tropez)
pleksi steklo (150 x 200 cm), umetna smola, svetlobna projekcija, pesek

'Working with nature, Uršula Berlot sets out to discover its underlying principles, subtly intangible yet overtly percpetible. Her challenging installations heighten viewers' awareness of their own experience of time and space, undermining their certainty of being able to distinguish the living from the non-living, the material from the immaterial, the natural from the artificial. Primal States is a visual metaphor of the characteristics of the feminine. Horizontality, passivity, acceptance, frankness, sweetness and tenderness are shown in the context of a deliberately formal agenda. The use of transparent materials that reflect natural light by day and by night suggests an analogy with nature, organic forms and the fundamental concept of creation.' (from the catalogue ART’FAB: L’art-La femme-L’Europe. Saint-Tropez, Paris: Terrail, 2006)

Kristalni odtenek

2003

pleksi steklo, umetna smola, zrcalo
dim: 85 x 300 cm

Postopni prehod

2003

pleksi steklo, umetna smola
dim: 100 X 180 cm

Vaporscape

2003

pleksi steklo, umetna smola
dim: 180 x 100 cm

Prosojna membrana

2002

pleksi steklo, umetna smola, senca, odsev
dim: 180 x 100 cm

'Uršula vpeljuje nedoločenost, enega ključnih elementov abstrakcije, s premišljeno razporeditvijo umetniških del v prostoru in uporabo svetlobe. Dela se ne končajo s konturami njihove materialne snovi, ampak so "odprta dela", ki se s prepletanjem materiala in njegove sence širijo v nematerialno sfero. V ustvarjenih prostorih se odvije prehod od fizične materije do njene nedotakljive prisotnosti. Posredno se zgodi tudi prehod iz tridimenzionalnosti v štiridimenzionalno polje, ki ga vzpostavlja časovni fenomen svetlobe in gledalčevo zaznavanje. Gledalec je v komunikaciji z umetniškim delom aktiven člen, ki v urejanju lastne izkušnje prilagaja neznano znanemu.' - Nataša Petrešin, 2002 (odlomek iz besedila k razstavi Odsev)

Prosojna membrana – Mikronarava

,

2002

pleksi steklo, umetna smola
dim: 100 X 180 cm

'Pojavljajoče se optične podobe v svojih metamorfozah poleg svetlobno-senčnih odnosov med snovnim in nematerialnim razstirajo tudi povsem drugačne dimenzije prostorsko-časovnih razsežnosti. Avtorica skuša nenehno spreminjajoče se naravne procese problematizirati skozi nove in nove ponovitve gibljivih podob, s katerimi kreira nove tehnološke prostore optičnega polja. V procesualni dinamiki si prizadeva presegati klasična dialektična razmerja med materialnim in nematerialnim, med svetlobo in senco, premenami in stalnostjo ter med minljivostjo in večnostjo, s čimer se že postavlja onstran vseh dualistično zastavljenih mej. Uršula Berlot s svetlobnimi objekti ustvarja iluzoričen prostor, ki lahko gledalcem in gledalkam poleg eksperimentalno vizualnih pojavov odpira tudi manj običajne percepcijske izzive v smislu individualnega dojemanja časa in prostora.' - Alenka Spacal, Kristalni odtenek, 2003 (odlomek)

Odsev

2002

pleksi steklo, odsev svetlobe
Dim: 100 x 200 x 60 cm

'Nek Uršulin objekt: monokromatska, senčna podoba, ki jo na beli ekran – na steno, ali morda na tla – zarisuje uklonjena svetloba, ko preseva skozi deformirano in nagubano pleksi steklo. Senčna podoba daje vtis tretje razsežnosti in deluje predmetno – nekakšna senčna perspektiva, ki jo ustvarja nalaganje presevov, odbleskov in senc. 'Slika' se hkrati kaže kot projekcija, kot proces projekcije: objekt očitno terja, da smo pozorni na njegovo dvodelno strukturo, na razmerje med snovnim dispozitivom iz pleksija in nesnovnim svetlobnim odsevom. (...) Prehod med nemim pleksi steklom materije in organsko senčno podobo je diskreten, ne zvezen; med enim in drugim ni vzvoda, ampak prazni, nezavedni prostor - recimo mu prostor subjekta.' – Luka Omladič, Odsev, 2002 (odlomek)

Inkubator

2002

Multimedijska interaktivna zvočno-svetlobna instalacija
Sodelovanje: Tao G. Vrhovec Sambolec (zvok, interaktivni sistem)
Tehnologija: senzorji gibanja, elektronski vmesnik, luči, zvok, ventilatorji
Spremenljive dimenzije

Incubator je interaktivna zvočno-vizualna instalacija, ki predstavlja samo-zadosten, krožno urejen dinamičen sistem, ki prevaja taktilne signale v zvočne in vizualne dogodke. Gledalec, ki se sprehodi po popolnoma zatemnjenem prostoru se naključno dotakne ali zaleti v viseče ventilatorje in senzorje, ki prevajajo zračne in taktilne impulze do elektronskega vmesnika. Ta sproži trenuten vklop luči, ki ustvarijo posamezne projekcije transparentnih slik in zvoka, na način, ki daje občutek prisotnosti fantomskih nematerialnih entitet. Naslov (Inkubator) se nanaša na damo-referenčnost in avtonomnost dinamičnega 'živega' sistema, njegovo krožno organizacijo ('autopoieses' in terms of F. Varela's definition), katerega transformacije sproža prav gledalec.

Narava

,

2001

umetna smola, pigment, pleksi steklo;
dim: 120 x 130 cm

Zanima me narava kot prostor fizičnih pojavov, elementarnih stanj svetlobe in snovi. Moja umetnost je metaforičen prenos prehodnih, naravnih pojavov (prosojnost in druge manifestacije svetlobe, fluidna, organska stanja snovi, metamorfoze oblik, snovna prehajanja, kondenzacija in kristalizacija materije) v umetni, umetniški medij; torej prenos, premestitev in stabilizacija prehodnih naravnih stanj in efemernih dogodkov s stabilnimi industrijskimi, umetnimi materiali. Ti so reducirani: uporabljam dematerializirane podlage iz pleksi stekla in sintetične smole, analogno primarni, tekoči, brezbarvni snovi sveta. Postopki temeljijo na naravnih fizikalnih in kemijskih procesih gravitacije, kristalizacije, koagulacije. Slike so krhki senzorji svetlobe, odprti, prehodni prostori, prosojne membrane, čutni prostori barvne askeze, območja senc in odsevov. Delujejo na čutni ravni; doživljamo jih kot večdimenzionalne organizme v materialnih in nematerialnih razsežnostih – Uršula Berlot, 2001